Za kuliso žurk, dogodkov in ugodnosti študentskega življenja se skrivajo stanovanjska stiska, nedostopna in nezdrava prehrana, naraščanje življenjskih stroškov, posledično nujnost opravljanja izkoriščevalskega študentskega dela. Vsi ti problemi pa niso unikatni za študentstvo, ampak odražajo neenakosti družbe. Če hočmo jest, živet in študirat, se mormo organizirat!
V katerih uradnih strukturah se študentje lahko organiziramo?
| Struktura | Kaj počnejo |
|---|---|
| Študentska organizacija UL (ŠOU) | Žurke, (velikokrat privatni) dogodki, netransparentna poraba denarja, honorarji študentskih funkcionarjev, razpisi, prirejeni za korist posameznikov, vzdrževanje neobiskanega in nefunkcionalnega Kampusa in zastopanje lastnih finančnih interesov. |
| Študentski sveti | Ukvarjanje z birokratiziranimi postopki reševanja študijskih težav in odnosa s pedagoškim kadrom. |
| Lokalni študentski klubi | Žurke, pikniki, koncerti na lokalni ravni, dodatne subvencije za lokalni avtobusni prevoz, cenovno vzdržno tiskanje in kopiranje. |
Struktura, katere primarno poslanstvo naj bi bilo zastopanje političnih interesov in pravic študentstva v Ljubljani, je ŠOU. Poraja se nam vprašanje: ali trenutna oblika ŠOU in že desetletje vladajoča koalicija zares zastopata naše interese in se borita za naše pravice?
Obstoječe strukture ne zastopajo naše dobrobiti, ampak svoje ozke interese, ki so pogosto v nasprotju z interesi in potrebami študentstva.
Za izboljšanje našega položaja se lahko borimo le skupaj in organizirani!
Vstop v obstoječe strukture nam bo omogočil večji nadzor nad financami in kršitvami, vpogled v netransparentno delovanje organizacije in njihovo izboljšanje v prid dejanskim potrebam študentstva. Zavzemali se bomo za boljši, stabilnejši in prijaznejši jutri!
Organiziranje pa je potrebno tudi izven obstoječih struktur v obliki druženj, povezovanj, političnih dogodkov, menz, bralnih krožkov, skupščin itd. Omogoča nam povezovanje in izgradnjo širše študentske skupnosti, ki bo lahko stopnjevala pritiske za dosego naših zahtev.
Za spremembo obstoječih praks ni dovolj individualni trud, saj lahko obstoječa razmerja moči obrnemo v naš prid le s skupnim delovanjem in jasno zastavljenim ciljem!
Študentska organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je največja in finančno najbolje podprta študentska organizacija znotraj “uradnih” struktur študentskega organiziranja, hkrati pa tudi najbolj potratna. Poslanstvo ŠOU naj bi bilo branjenje interesov in pravic vsesplošne študentske javnosti, vendar je organizacija že desetletja talka interesov ozkega kroga študentskih funkcionarjev in birokratov srednjih let, ki imajo od ŠOU neposredne finančne koristi.
Glavni vir financiranja ŠOU so koncesijske dajatve od študentskega dela: študentska organizacija prejme 3,8 % od vsake opravljene ure dela preko študentske napotnice. To pomeni, da študentje in študentke neposredno financiramo dejavnosti in sam obstoj ŠOU, od nje pa v resnici nimamo nič!
ŠOU tako deluje brez resnega poslanstva, njeni interesi niso interesi študentstva, njene dejavnosti pa so omejene na organizacijo športnih dogodkov, žurk in dogodkov, namenjenih samim sebi. ŠOU s svojim (ne)delovanjem ohranja status quo, s katerim študente drži v apolitičnem položaju, ki ustreza le funkcionarjem ŠOU.
Zavzemali se bomo za organizacijo, ki bo resnični zastopnik študentskih interesov in pravic in ki bo na prvo mesto postavljala študenta in ne samo sebe!
Razlogi za diametralno nasprotje interesov ŠOU in interesov študentsva so v strukturi organizacije. ŠOU je zgrajen na način, ki mu onemogoča, da bi pri reševanju sistemskih problemov izhajal iz dejanskega položaja študentstva:
| Interesi ŠOU | Interesi študentstva |
|---|---|
| Čim večji obseg prekarnega študentskega dela za potrebe nadaljnjega pridobivanja osrednjega vira financiranja. | Več časa za kakovosten študij, manjši obseg nujnega dela za preživetje. Javne storitve (menze, stanovanja, štipendije …), ki bi zmanjšale potrebo po študentskem delu. |
| Več porabljenih študentskih bonov, ki ŠOU prinašajo 0,04 € provizije ob porabljenem bonu. Ohranitev trenutnega sistema, ki jim prinaša dodatnih 150.000 € na leto za njegovo vzdrževanje. | Cenovno dostopna in zdrava prehrana, ki si jo lahko študentje in študentke privoščijo vsak dan. |
| Apolitična drža celotne študentske populacije, s katero se ohranja sistem, ki ŠOU prinaša mnogo, študentstvu pa malo. | Imeti zastopnika, ki se bo odzival na družbeno in politično dogajanje v državi, na univerzi in med študentsko populacijo. |
| Neinformiranost študentske populacije o notranjem dogajanju v ŠOU. | Študentje želimo, da jasno vemo, kdo, kako in kje nas zastopa. |
Izboljšanje materialnega stanja študentstva ni v interesu študentske organizacije, saj bi s tem izgubila glavni vir svojega financiranja. Tako je tudi trenutni proračun ŠOU usmerjen predvsem v organizacijo žurov, honorarje za svoje funkcionarje in ostale projekte, od katerih se naš denar steče v privatne žepe. Ob tem je razvidna nedemokratičnost in netransparentnost organizacije, saj so interesi ŠOU v škodo študentski populaciji, zaradi česar organizacija iz svojega delovanja izključuje širše študentstvo
Predpogoj za kakovosten študij so urejeni življenjski pogoji - dom, prehrana, prostor za učenje, dovolj časa za študij, finančna stabilnost. Zato se bomo zavzemali za materialno izboljšanje položaja študentstva!
| Kakšna je trenutna situacija? | Kaj potrebujemo? | Kako to doseči? | |
|---|---|---|---|
| PREHRANA | Manjšanje števila ponudnikov in višanje cen doplačila. Sistem študentskih bonov ne omogoča dolgoročnih rešitev. | Razpis in sklad za izgradnjo menz, višja subvencija, odstranitev ŠOS/ŠOU iz sistema študentske prehrane. | |
| DELO | Brez osnovnih delavskih pravic: bolniške, malice, prevoza; obvezne dajatve za privatne študentske servise in za ŠOU. | Javno infrastrukturo in štipendijsko politiko, ki bi omogočala celovito posvečanje študiju in ki bi odpravila nujo po delu. Delavske pravice za študentsko delo. | Odprava privatnega sistema študentskih servisov. Zagotovitev varnih oblik zaposlitev za študentstvo. Prekiniti financiranje ŠOS in ŠOU iz dajatev študentskega dela. |
| DOMOVI | Premalo študentskih postelj; dotrajanost obstoječih domov (najnovejši je bil izgrajen l. 2006), v roku leta ali dveh se obeta zaprtje Akademskega kolegija. | Zadostno število študentskih domov v okolici fakultet z ustrezno javno infrastrukturo. | Sklad za domove in gradnja novih domov, prenova domov, izkoriščanje in obnova obstoječe infrastrukture, določiti maksimalno vrednost najemnine. |
| ŠTIPENDIJE | Prenizke štipendije, ki ne pokrijejo niti stroškov stanarine v javnem študentskem domu. | Štipendije, ki pokrijejo osnovne življenjske stroške za čas študija. Izboljšanje materialnih pogojev študija. | Uskladitev višine štipendij z dejanskimi stroški študija in življenja. Dostop deprivilegiranim do finančne pomoči. |
| ČITALNICE | Število čitalniških mest omogoča prostor za učenje |
1 čitalniško mesto na študenta. | Povečanje kapacitet, podaljšanje odpiralnih časov, modernizacija. |
| TUJE ŠTUDENTSTVO | Diskriminacija tujega študentstva; nujnost bančne garancije za študij v Sloveniji. Niso upravičeni do študentskih domov. Do državnih štipendij niso upravičeni. | Enaki pogoji študiranja kot za domače študente. | Odprava oblik diskriminacije, uvedbe štipendije za tuje študente. |
Ob vse večjem manku skupnih prostorov, kjer bi se študentstvo lahko družilo, povezovalo in izobraževalo, se zavzemamo za vzpostavitev avtonomnih študentskih prostorov. Takšni prostori temeljijo na principu solidarnosti in so brezplačni, študentom pa omogočajo prostor svobodnega delovanja, druženja in učenja.
Predlagamo ustanovitev neodvisnega in digitaliziranega (participativnega) sklada, o katerem bi odločala študentska skupnost, da zagotovi bolj demokratično upravljanje s študentskim denarjem. Sklad bi financiral stroške dejavnosti, ki jih trenutno delovanje ŠOU ne zajema, in s tem opolnomočil organizacije, ki niso del ŠOU, ter samonikle študentske pobude, za katere organizacija sedaj ni imela posluha.
Zavzemali se bomo za ponovno ustanovitev študentske založbe, kakršna je nekoč že obstajala. Nova založba ne bo služila komercialnim dejavnostim in interesom kapitala, ampak željam in potrebam študentstva na področju literature in teorije ter študentstvu omogočala bolj dostopno objavljanje prispevkov, člankov, diplom in magistrskih del.
Številni problemi ŠOU so globoko zakoreninjeni v njegovi dotrajani, netransparentni in nefunkcionalni strukturi. Vsak poskus spremembe delovanja ŠOU zato posledično pomeni reorganizacijo njegovih struktur, uvajanje ukrepov za zagotavljanje večje finančne in politične transparentnosti in dviga demokratičnost organizacije.
| Netransparentno delovanje | Ukrep, ki bo povečal raven transparentnosti |
|---|---|
| Nepregledna spletna stran, prek katere študentstvo težko pride do uporabnih informacij. | Vzpostavitev preglednejše spletne strani, na kateri bodo redno posodobljene informacije o delovanju ŠOU in ŠOFF. |
| Omejevanje novinarskega dela Radiu Študent (RŠ), katerega ustanovitelj je ŠOU, in medijskega poročanja o zadevah, neposredno povezanih s ŠOU. Prepoved snemanja sej Študentskega zbora (ŠZ). | Dvig financiranja za RŠ, omogočanje Univerzitetni redakciji in drugim medijem, da snemajo in v živo prenašajo javne seje ŠZ. Zagotovitev ustreznih pogojev za nemoteno delovanje RŠ. |
| Gradivo sej ŠZ in ostalih organov ni javno objavljeno na spletu. Sklici javnih sej niso nikoli objavljeni na socialnih omrežjih ali spletni strani. | Redno objavljanje gradiv na spletni strani. Sklici sej naj se objavljajo na socialnih omrežjih in na spletni strani. |
| Študentski kampus deluje kot prostor za študentsko elito in organizacijo žurk. | Kampus naj začne služiti interesom študentstva (čitalniška mesta, družabni večeri, možnosti brezplačnega najema, prostor za študentstvo) ali pa naj se proda! |
| Kršitve v delovanju, poslovanju in demokratičnih procesih niso obravnavane. Pritožbena komisija kot organ ne sprejema anonimnih prijav. | Vzpostavitev sistema anonimnih prijav vseh kršitev. |
| O vseh pomembnejših študentskih vprašanjih odloča ŠZ, katerega legitimnost je krhka zaradi nizke volilne udeležbe. ŠOU ni pripravljen prisluhniti mnenjem ostalega študentstva. | Pomembne odločitve za študentsko populacijo naj se sprejema na študentskih referendumih in drugih oblikah neposrednega udejstvovanja. ŠOU mora prisluhniti vsem študentskim pobudam. |
| Kandidiranje na ŠOU volitvah je birokratsko zapleteno, večkrat pa vladajoče študentske skupine omejujejo možnost kandidiranja. Same volilna kampanja je neuravnotežena in pripravljena v prid vladajočih struktur. Visoke kazni za kršitev volilne kampanje, ki so protiustavne. Volilna udeležba je porazno nizka, med 1 % in 5 %. | Debirokratizacija volilnega procesa, ukinitev finančnih kazni za kršenje volilne kampanje in bolj dosledno kaznovanje kršitev na drugačne načine. Volilna komisija naj bo neodvisno telo, v katerem predstavniki niso povezani s katerokoli politično izbiro znotraj ŠOU. Več informiranja o ŠOU in o volitvah. |
| Direktor ŠOU ima svoj mandat že več kot desetletje kljub pozivom k odstopu, prejetim kaznim državnih organov itd. | Omejitev števila mandatov direktorja ŠOU oziroma ukinitev te funkcije. |
| Študentska organizacija še danes ni jasno opredeljena, ali gre za osebo javnega ali zasebnega prava. | Jasna opredelitev ŠOU kot osebe javnega prava v statutu organizacije in v vseh ostalih zavezujočih dokumentih. |
| Poslanci ne sodelujejo v demokratičnih procesih v ŠZ. Večina poslancev med svojim mandatom nikoli ni izrekla svojega mnenja ali vsaj argumentirala svojih odločitev. | Uvedba javnih tribun za študentske poslance enkrat na semester, na katerih lahko študenstvo preizpraša njihove politične odločitve in njihovo (ne)delovanje. |
| Organiziranje fiktivnih in družbeno nerelavantnh dogodkov, ki niso v interesu študentstva. | Organiziranje dogodkov, ki zavzemajo kritično stališče do družbenih problemov in so relevantni za študentsko dobrobit. |
ŠOU se že desetletja poslužuje netransparentenih finančni prijemov. Nujna je uvedba ukrepov, ki bodo preprečili netransparentno, nepotistično finančno poslovanje. Treba je omejiti ogromen in potraten upravno-birokratski aparat in finance preusmeriti v materialno izboljšanje položaja študentstva.
| Trenutno finančno delovanje | Naše zahteve za ureditev finančnega delovanja |
|---|---|
| Sprejemanje finančnega proračuna je netransparentno, ker so obrazložitve proračunov poslane poslancem nekaj dni pred sejo. | Proces sprejemanja finančnega proračuna naj postane demokratičen proces, v katerem predstavniki študentstva gradivo prejmejo vsaj 3 tedne prej. |
| Finančna poročila niso razkrita javnosti oziroma se pojavljajo v neustrezni obliki kot osebe zasebnega prava. | Finančna poročila delovanja ŠOU naj se izvajajo redno in razumljivo. ŠOU naj javno objavi finančna poročila na spletni strani. |
| Sprotna evidenca porabe sredstev ne obstaja. | Uvedba javnega evidentiranje porabe sredstev. ŠOU naj javno pokaže, kako je porabil vsak € študentskega denarja. |
| ŠOU financira dejavnosti, ki niso v interesu študentske skupnosti (tečaj navtike, odprta študentska kuhinja, žurke, tek na grad itd.). | ŠOU mora takoj začeti financirati dejavnosti, ki se neposredno zavzemajo za izboljšanje materialnega položaja študentstva. |
| Obratovalni stroški birokratskega aparata ŠOU predstavljajo 60 % vseh financ. | ŠOU mora razpoloviti ogromne obratovalne stroške, ki služijo reprodukciji obstoječega aparata. |
| Plača direktorja ŠOU z dodatki znaša več kot 5.000 €. Predsedstvo ŠOU vsako finančno leto porabi več kot 180.000 €. Sejnine za poslance znašajo 55 € na sejo. | Plača direktorja naj se zmanjša na minimalno slovensko plačo. Predsedstvo ŠOU naj prepolovi svoje stroške. Za poslance naj se uvede minimalna urna postavka. |
| ŠOVZ-ji organizijo dogodke, ki so v stiku s študentstvom. | Okrepiti financiranje ŠOVZ in s tem povečati financiranje smiselnih projektov, ki jih organizirajo študentje. |
| Zunanji izvajalci storitev niso znani ŠZ in študentstvu. Obrazložitve za njihovo izbiro niso javno dostopne. ŠOU je finančni bazen za trenutne in bivše študentske funkcionarje, ki neumorno poslujejo s ŠOU. | Odločitve o sodelovanju z zunanjimi izvajalci naj bodo jasno obrazložene. Preprečiti želimo nepotostične prakse. Prepoved poslovanja ŠOU s podjetji, katerih lastnik ali delni lastnik je študentski funkcionar (trenutni ali bivši). |
Večina problemov študentstva nima korenin v visokošolskem področju, temveč v širšem družbeno-ekonomskem sistemu. Zato se jim ne moremo postaviti po robu le na tako ozkem področju delovanja. ŠOU kot institucija formalno zagovarja interese študentstva, a ker se ti ne razlikujejo od interesov večine ostalega prebivalstva, se moramo zavedati, da je ŠOU le omejeno sredstvo za vzpostavljanje razmer, ki si jih želimo. Lahko omogoča prostor povezovanja in organiziranja mladih tako z drugimi skupinami prebivalstva kot mednarodno. Le široko povezani in dobro organizirani lahko proizvedemo dovolj močen pritisk, da se bodo izkoriščevalske razmere, vgrajene v sam družbeno-ekonomski sistem, zares spremenile na bolje!